Ven za zdravje – promocija strokovnih usmeritev načrtovanja zelenih površin za aktivni življenjski slog med deležniki na lokalni ravni


Povezava med zdravjem in prostorskim načrtovanjem je večplastna. Namen izdelave strokovnih podlag prostorskega načrtovanja zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti prebivalstva je raziskati in predstaviti dejavnike kakovosti zelenih površin, ki so ključnega pomena za vzpodbujanje telesne dejavnosti prebivalcev in pripraviti celovit pregled različnih vidikov pomembnih za ustrezno prostorsko načrtovanje, prenovo in upravljanje zelenih površin za doseganje zdravega, kakovostnega bivalnega okolja, ki bo spodbujalo in omogočalo aktiven, zdrav življenjski slog prebivalcev vseh starosti in družbenih skupin.

Številne študije dokazujejo (npr. Urban Green Spaces and Health. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2016), kako sta fizično in duševno zdravje prebivalcev odvisna (tudi) od ustreznega načrtovanja zelenih površin in kako načrtovanje zelenih površin neposredno vpliva na stopnjo javnega zdravja prebivalcev. Pristopi kot so trajnostna mobilnost, zelena infrastruktura, ekosistemske storitve, participacija in soustvarjanje v načrtovanju, integralno/inkluzivno načrtovanje«, dostopnost za vse, urbano vrtičkarstvo/urbana pridelava hrane ipd. prinašajo vrsto pomembnih podpornih vidikov za učinkovitejši razvoj zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti prebivalstva in ustvarjanje zdravega bivalnega okolja.

Program Ven za zdravje 2 predstavlja nadaljnji razvoj in implementacijo vsebin projekta Ven za zdravje - Strokovne podlage za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne aktivnosti prebivalcev (UIRS 2017-2019) in njegovih rezultatov, še posebno splošnih smernic in priročnika Ven za zdravje. Program je namenjen več različnim ciljnim skupinam, ki jih naslavlja s predstavitvijo ključnih vidikov in usmeritev za načrtovanje zelenih površin za zagotavljaje aktivnega življenjskega sloga, od občinskih uprav in prostorskih načrtovalcev ter drugi relevantni strokovni javnosti še posebno strokovnjakov s področja javnega zdravja. Izvajal se bo v obliki predavanj in izobraževanji za prostorske načrtovalce in občinske službe, različnih javnih predstavitev v okviru konferenc in dogodkov ter s spletnimi objavami, publikacijami in tiskanimi gradivi.


Narava in lastnosti odprtega prostora prispevajo k njegovi uporabnosti in privlačnosti za raznovrstne dejavnosti. Zelene površine, katerih gradnik so naravne prvine, imajo poleg tega še velik ekološki pomen in pomembno prispevajo k biotski raznovrstnosti in splošni kakovosti okolja. Zaradi svojih posebnih prostorskih značilnosti so tudi pomemben strukturni gradnik mest in naselij ter ključno prispevajo k njihovi podobi, morfologiji in prepoznavnosti.

Stanje zdravja prebivalcev je povezano s kakovostjo bivanja in s tem s kakovostjo bivalnega okolja. Z dostopnostjo do ustreznih in kakovostnih zelenih površin se lahko na različne načine dosežejo različne koristi za zdravje. Zaradi svojih naravnih značilnosti imajo zelene površine velik pomen za doseganje kakovostnega življenjskega okolja, saj imajo t. i. obnovitveni učinek na ljudi, spodbujajo telesno dejavnost lokalnih prebivalcev in drugih v zunanjem zelenem okolju, vplivajo na družbeno povezanost in izboljšujejo okoljske dejavnike, kar vse neposredno vpliva na zdravje in dobro počutje ljudi.

Naravne prvine omogočajo stik z naravo, ki ima dokazano zelo pozitiven učinek na počutje in zdravje ljudi in ga ni mogoče nadomestiti. Podobno ni mogoče nadomestiti neposrednega in neposrednega vpliva teh prvin na izboljšanje okoljskih dejavnikov. Ugodna mikroklima, kakovost zraka, vode in tal, prijetno zvočno okolje in stik z naravo so pomembni dejavniki za zdravje in privlačnost za obisk in uporabo zunanjega prostora. V javno dostopnem odprtem prostoru sta mogoča tkanje družabnih vezi in interakcija med uporabniki prostora, kar prav tako pomembno prispeva k dobremu počutju ter posledično zdravju in vitalnosti ljudi v lokalnih skupnostih. Pri tem je treba poudariti, da ima velik pomen kakovost zasnove ureditve in kakovost stanja zelenih površin, ki je v mestih in naseljih pogosto pomembnejša od njihovega števila.
 
Vsebine, zbrane v tem priročniku, so rezultat dela in spoznanj v okviru razvoja programa »Strokovne podlage za prostorsko načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti prebivalstva« (poimenovanega tudi Ven za zdravje), ki ga je v okviru razpisa na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje za obdobje 2017‒2019 sofinanciralo Ministrstvo za zdravje kot del prizadevanj »Dober tek Slovenija« za več gibanja in bolj zdravo prehrano.

Spoznanja so bila pridobljena na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature, strokovne presoje in preizkušanja na pilotnem primeru občine Kočevje. Na pilotnem primeru sta se preverjali ustreznost obravnave raznih vidikov in njihova relevantnost za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti na občinski ravni. Na podlagi prostorske analize potencialov izbranih območij v občini Kočevje (mestno naselje Kočevje in manjši naselji na podeželju, tj. Kočevska Reka in Mozelj) in analize veljavnega prostorskega načrta občine se je preverjala možnost priprave in uporabnosti smernic za strateško in podrobnejšo raven načrtovanja zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti. V podporo delu so bile uporabljene različne metode, kot so na primer prostorske in demografske analize, ankete in intervjuji. V okviru programa so bile izvedene tudi štiri strokovne delavnice z udeleženci z različnih področij javnega zdravja, številne predstavitve, tematska predavanja ter posvetovalna medsektorska delavnica s predstavniki ministrstev.

Priročnik obsega celovit pregled obravnavane tematike, od oblikovane vizije v dokumentih in resolucijah do izsledkov raziskav o zdravju prebivalstva v povezavi s telesno dejavnostjo in zelenimi površinami, o potrebah ljudi in vrstah telesne dejavnosti, ki so ključne za ohranjanje zdravja, o zelenih površinah mest in naselij, njihovi pojavnosti in funkcijah ter njihovem načrtovanju za doseganje ustrezne kakovosti. Poseben poudarek je na priporočilih za zagotavljanje kakovosti načrtovanja zelenih površin za strokovnjake na področju načrtovanja prostora in za občine.

Poglavja priročnika odgovarjajo na posamezna vsebinska vprašanja:
• ZAKAJ: zakaj sta zdravje in načrtovanje prostora povezani tematiki,
• ZA KOGA IN KAJ: kako razumemo uporabnike in njihove potrebe po gibanju v prostoru,
• KJE: na katerem prostoru se dejavnosti izvajajo in
• KAKO: kako pristopiti k načrtovanju zelenih površin za doseganje celovitosti, ustreznosti in kakovosti.
 
Priročnik je strokovno gradivo, namenjeno uporabi v širšem strokovnem krogu, saj obravnava pomemben vidik izboljšanja kakovosti bivanja v mestih in naseljih in možnosti vplivanja na zdrav življenjski slog prebivalcev, in to z ustreznim načrtovanjem zunanjega prostora.

Namenjen je predvsem načrtovalcem občinskih prostorskih načrtov ter načrtovalcem in oblikovalcem javnih zelenih površin in drugih javnih odprtih prostorov mest in naselij, ki lahko v njem najdejo utemeljitve za uveljavljanje različnih vidikov kakovostnega načrtovanja zelenih površin za zagotavljanje ustreznih razmer za aktiven življenjski slog prebivalcev. Priročnik vsebuje pregled pomembnih vidikov in splošne usmeritve za praktične načrtovalske odločitve in prilagoditve lokalnim značilnostim. Obravnavane vsebine izhajajo iz načel trajnostnega prostorskega načrtovanja.

Priročnik je namenjen tudi občinskim in drugim upravam lokalnih skupnosti, ki skrbijo za prostorski razvoj in se pri svojem delu srečujejo z zagotavljanjem kakovosti bivanja in prostorskih možnosti za telesno dejavnost prebivalcev. Vsebina je lahko uporabna za pripravo izhodišč, ciljev in vizije razvoja regije ali občine v vseh prostorskih aktih (RPP, OPP, OPN, odlok o urejanju podobe naselij in OPPN). Upamo, da bo gradivo tudi spodbuda za lokalne službe in odločevalce, da bodo aktivneje pristopili k zagotavljanju kakovostnega bivalnega okolja za vse uporabnike prostora.

Priročnik je podporno gradivo Ministrstva za zdravje in pooblaščenih izvajalcev nalog ministrstva v procesih izvajanja pooblastil po Zakonu o urejanju prostora, pri pripravi konkretnih smernic in presojanju prostorskih načrtov v postopkih prostorskega načrtovanja.

Vsebina priročnika je izhodišče za opredelitev in vključevanje novih kazalnikov za presojo javnega zdravja v slovenskih občinah, v tem smislu je zasnovan kot podpora Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je izvajalec spremljanja stanja na področju zdravja. Je tudi strokovna podlaga za usklajevanje z drugimi ministrstvi.

Priročnik je napisan tudi za prebivalce, društva in nevladne organizacije kot vir informacij in izhodišč za oblikovanje pobud za izboljšanje možnosti za telesno dejavnost v zunanjem okolju in stanja prostora v lokalnem okolju.

Ne nazadnje je priročnik namenjen strokovnjakom s področja javnega zdravja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da se seznanijo z možnostmi, priložnostmi in vsebinami, ki povezujejo široki področji prostorskega načrtovanja in javnega zdravja. Uporaben je tudi za strokovnjake s področja promocije zdravja in promocije telesne dejavnosti za krepitev zdravja, ki prav tako delujejo na vseh treh omenjenih ravneh in v različnih okoljih, kot so zdravstvene, športne in izobraževalne institucije, delovne in nevladne organizacije ter lokalna skupnost na sploh.
 
  • Načrtovanje zelenih površin na občinskem nivoju naj bo celovito, vključujoče, sistemsko in medsektorsko ter naj v proces vključuje lokalno skupnost. Posebno manjše občine v tem pogledu potrebujejo podporo in strokovno pomoč, ki jo je smiselno zagotoviti sistemsko in organizirano na državnem ali regionalnem nivoju.
     
  • Pomembno je upoštevati, da so za aktivni življenjski slog prebivalcev še posebno pomembni spodbudni prostorski pogoji za vsakodnevne, čisto običajne aktivnosti, ki niso šport in športna vadba, ampak predvsem telesne dejavnosti kot so hoja in kolesarjenje po opravkih, različne oblike igre, plesa, druženje, vrtnarjenje ipd. Za njihovo zagotavljanje niso potrebni posebni objekti in drago opremljene ureditve, temveč predvsem splošna kakovost, dobra dostopnost in raznolikost odprtega prostora. To se še posebej nanaša na zelene površine, ki omogočajo tudi za zdravje in dobro počutje zelo pomemben stik z naravo ter zagotavljanje kakovostnih pogojev za aktivno mobilnost v občini.
     
  • Načrtovanje in zagotavljanje kakovostnih, javnih zelenih površin se zato ne sme gledati kot nadgradnjo in strošek, ampak kot dobro dolgoročno naložbo v razvoj družbe in gospodarstva. To ne velja zgolj za mestna okolja, ampak tudi za podeželje, kjer so prostorski pogoji za to (z izjemo za vrtnarjenje) pogosto zelo skromni ali celo neobstoječi.
     
  • Kakovostno načrtovane zelene površine bodo tudi dolgoročno izboljšale odpornost in prilagodljivost mest in naselij ter občin na izredne zdravstvene situacije kot je pandemija COVID-19, pa tudi na naravne nesreče in podnebne spremembe.
     
  • Od prostorskih načrtovalcev je potrebno pričakovati in zahtevati ustrezno strokovno usposobljenost (vključitev krajinskega arhitekta) za načrtovanje javnega odprtega prostora, zelenih površin in krajine ter dobro poznavanje tako njihove koristi kot tudi nevarnosti za zdravje različnih skupin prebivalstva.
     
  • Za ustrezno in učinkovito načrtovanje je potrebno dobro poznavanje in upoštevanje lokalnega okolja, potreb prebivalstva (raznolikih skupin) in drugih za lokalno skupnost in prostor značilnih razmer. Za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti naselij  z zelenimi površinami je potrebno izdelati strokovne analize prostora, ki za obravnavani namen obsegajo stanje odprtega prostora ter oceno preskrbljenosti z zelenimi površinami na ravni naselja.
     
  • Da so razvojne odločitve učinkovite in skladne s potrebami, je poseben poudarek potrebno dati tudi ugotavljanju še neizkoriščenih potencialov in analizam problemov ter v to vključiti vse relevantne resorje in akterje na nivoju občine in lokalnih skupnosti. Ukrepe je potrebno ustrezno vključiti v prostorske akte na različnih ravneh (RPP, OPP, OPN).
     
  • Potrebna je priprava ustrezne projektne dokumentacije za zelene površine in druge javne odprte prostore ter skrb nad kakovostno izvedbo gradnje, vključno z navodili za vzdrževanje in vzpostavitvijo ustreznega dolgoročnega upravljanja.

 

  • Pomen zelenih površin za telesno dejavnost in zdravje predstavlja pomemben argument za uveljavljanje načel strokovnega, celovitega in kakovostnega načrtovanja zelenih površin pri pripravi prostorskih dokumentov. Te vsebine se nanašajo na vse vidike zelenih površin, še posebno pa na socialne, zato je zagotavljanje javne dostopnosti zadostne količine ustreznih zelenih površin v bližini bivališč prebivalcev mest in naselij ključnega pomena. Pri načrtovanju je potrebno vzeti v obzir vse potenciale, tudi območja v drugih namenskih rabah, še posebno primarnih. Vzpostaviti je potrebno tudi boljšo povezanost urbanega prostora z odprto krajino zaledja in s tem dodatno okrepiti možnosti za telesno dejavnost. Najbolj ustrezen pristop za to je načrtovanje zelenega sistema, ki se lahko (odvisno od prostorskega konteksta in potreb) pripravi za več manjših naselij hkrati ali na nivoju celotne občine.
     
  • Vztrajati je potrebno na pripravi ustreznih strokovnih podlag, ki poleg analiz prostora, demografije in potreb vključujejo tudi analizo obstoječe preskrbljenosti z zelenimi površinami in postavitev lokalnih ciljev (lokalnih standardov) za izboljšanja stanja.
     
  • Kakovostno načrtovanje zelenih površin za aktivni življenjski slog naj temelji na upoštevanju raznolikosti značilnosti in tipologije zelenih površin, poznavanju njihove ustreznosti in potrebni kapaciteti za različne oblike rabe in telesne dejavnosti ter poznavanju potreb, preferenc in motivacije lokalnega prebivalstva.
     
  • Za privlačnost prostora za aktivno rabo je poleg kakovostne zasnove in dobre (javne) dostopnosti površin potrebno z akcijskim delom plana predvideti tudi njihovo ustrezno vzdrževanje in dolgoročno upravljanje. Zasnova zelenih površin naj omogoča tudi nekonfliktno so-rabo s strani vseh skupin prebivalcev. Zelo pomemben vidik je načrtovanje večnamenskih javnih ureditev, še posebno, kjer je na razpolago malo odprtega prostora ter v manjših mestih in naseljih.
     
  • Vse usmeritve s strateškega nivoja načrtovanja OPN in RPN (npr. zelenega sistema) je potrebno ustrezno celovito prenesti na izvedbeni nivo in v smernice v izvedbenem delu OPN-ja. Smernice je potrebno vključiti tudi v druge namenske rabe, ne samo namensko rabo ZP.
     
  • Pri pripravi novih prostorskih aktov je potrebno preveriti tudi možnosti za prilagoditev rabe zelenih površin ob izrednih razmerah, kakršna je pandemija covid-19 (npr. ali je raba ZP večnamenska oz. prilagodljiva, ali površina omogoča rabo ob ustrezni razdalji in so kapacitete posameznih območij zadostne, ali je potrebna prostorska ali časovna ločenost rab itd.).
Koledar dogodkov

 
  • 28. oktobra 2022 se je mag. Ina Šuklje Erjavec kot vabljena predavateljica udeležila mednarodne konference Krajobraz I zdravlje, v organizaciji Zavoda za prostorni razvoj, Ministarstva prostornoga uređenja, graditeljstva i državne imovine republike Hrvatske. Na konferenci v Zagrebu je predstavila prispevek z naslovom Planiranje zelenih površina za kvalitetu života u gradovima i potporu aktivnom načinu života u Sloveniji.
    Več na povezavi.

  • 25. oktobra 2022 smo sodelovali na drugem spletnem seminarju Načrtujmo skupaj zdravo mesto!, ki je bil organiziran v sklopu programa Aktivno v šolo in dravo mesto, ki ga vodi Inštitut za politike prostora (IPoP)

  • 14. oktobra 2022 smo sodelovali na Študentskem forumu v organizaciji CIPRA Slovenija, ki je potekal na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na dogodku z naslovom Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za odzivanje na podnebne spremembe: varstvo biodiverzitete in javno zdravje je mag. Ina Šuklje Erjavec predavala o Načrtovanju zelenih površin v podporo javnemu zdravju.
    Več na povezavi.
     
  • 5. oktobra 2022 smo izvedli zadnji seminar v sklopu programa Ven za zdravje 2. Izobraževalni seminar je potekal na Goričkem. Vabilo in program seminarja.
     
  • 27. septembra 2022 smo sodelovali na spletnem seminarju Načrtujmo skupaj zdravo mesto!, ki je bil organiziran v sklopu programa Aktivno v šolo in dravo mesto, ki ga vodi Inštitut za politike prostora (IPoP). 
     
  • Dr. Vita Žlender je na letošnji ECLAS konferenci 2022, Scales of Change sodelovala s prispevkom: Investigating the association between characteristics of green space and physical activity of young people in Slovenia. Predstavila je rezultate raziskovalnega dela, ki se vsebinsko navezujejo na program Ven za zdravje.
     
  • Program Ven za zdravje smo predstavili tudi na 11. konferenci HEPA Europe z naslovom "An ecosystem approach to health-enhancing physical activity promotion". 
    31. avgusta - 2. septembra 2022 v Nici (Francija).  Več >>
    Več o prispevkih na konferenci v novicah.
     
  • V juniju 2022 smo v sodelovanju s Partnerstvom za okolje in zdravje izvedli delavnico Kakovost zelenih površin za potrebe mladih. Delavnica je potekala z dijaki dveh razredov BIC Ljubljana, vključevala je delo in pogovore po skupinah - tako v razredu kot na prostem, v okolici šole.
     
  • Sodelovanje na webinarju koordinatorjev zdravih mest Slovenske mreže zdravih mest v letu 2022: Ina Šuklje Erjavec je 20. aprila 2022 s prispevkom "Urbana narava, zelene površine in zdravje – za občine in mesta pomembna sporočila z webinarja; druge aktualne informacije" nagovorila udeležence in predstavila ključne vsebinske poudarke o pomenu mestnih zelenih površin za zdravje, o zavedanju o tematiki v tujini ter bodočih priložnostih za slovenska mesta.

  • Kot poslušalci smo se udeležili spletnega dogodka: Webinar on Urban Nature, Green Spaces and Health - v ponedeljek, 21. marca 2022. Več informacij o dogodku je na spletni strani WHO/Europe >>  Organizator dogodka je bila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO Regional Office for Europe) in Union for the Mediterranean.
     
  • V okvirju webinarja Priložnosti uporabe zunanjega prostora šol za starejše otroke in mladostnike, ki ga je organiziralo Partnerstvo za okolje in zdravje 9. marca 2022, smo predstavili različne vidike, ki so pomembni za ustvarjanje ustreznih možnosti in krepitev uporabe zunanjega prostora osnovnih in srednjih šol tako v času pouka kot izven njega. Povezava na dogodek >>
     
  • Prispevek Green space planning for promoting urban health in Sloveniana v okviru webinarja Space and Society - Challenges and Opportunities of Cities in Pandemic, ki ga organizira Oddelek za arhitekturo na Fakulteti za strojništvo in naravoslovje v Sarajevu (v okviru International Burch University).
    Torek, 14. december 2021, online. Program >>
  • Predstavitev prispevka na posvetu Hladna mesta za vroč planet 2021 v okviru Meseca arhitekture 2021 - "Pomen krajinskega načrtovanja pri reševanju sodobne krize". Prispevek z naslovom "Predlog in izvedba zelenega sistema Ljubljane  - podrobnosti prenosa v izvedbo, metodologija, usmeritve in podrobna pravila za zelene površine" je predstavila mag. Ina šuklje Erjavec.
    Torek, 5. oktober 2021   Program >>
     
  • Sodelovanje na delavnici v okviru strokovnega srečanja "Preventiva v luči epidemije Covid-19", ki ga je organiziral NIJZ. V sekciji 6 - Telesna dejavnost je dr. Vita Žlender z UIRS predstavila prispevek "Načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti za zdravje" in sodelovala v zaključni razpravi s Tjašo Knific in viš. pred. Andreo Backović Juričan z NIJZ.
    Torek, 28. september in četrtek, 30. september 2021 v hibridni obliki - spletna izvedba in na lokaciji v Kranjski Gori.  Program >>
     
  • Predstavitev dveh prispevkov "Ven za zdravje – vloga zelenih površin v podporo javnemu zdravju" in "Izzivi načrtovanja zunanjih ureditev za daljinske telesne dejavnosti" (mag. Ina Šuklje Erjavec, Jana Kozamernik) na 32. Sedlarjevem srečanju
    Petek, 17. september 2021 na FGG in preko ZOOM aplikacije.   Program >>   Več >>   
    Povzetka avtoric >> 
     
  • Predstavitev posterja z naslovom "Priprava smernic za načrtovanje odprtih zelenih površin kot podpora spodbujanju zdravja v urbanih okoljih s telesno dejavnostjo: izkušnje iz Slovenije
    / Development of evidence-based guidelines for designing green opens spaces to promote urban health through physical activity: Experience from Slovenia" (mag. Ina Šuklje Erjavec, dr. Vita Žlender (predstavitev), Jana Kozamernik) na 17. mednarodni konferenci o zdravju v urbanih okoljih / International Conference on Urban Health (6.-8. junij 2021).
    Torek, 6. julij 2021 preko spleta.  Program >>  Povzetek >> 
     
  • Predstavitev prispevka "Prostorsko načrtovanje, ki spodbuja telesno dejavnost" (mag. Ina Šuklje Erjavec, UIRS) na 3. nacionalni konferenci Ministrstva za zdravje v okviru izvajanja Resolucije o Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 
    26.–27. maj 2021, preko spleta.  Program >>
     
  • Predstavitev prispevka "Razvoj zdravih mest v Evropi / Poudarki z webinarja Heathy Urban Development in Europe – Frameworks and Practices" (Mag. Ina Šuklje Erjavec) na 2. spletnem sestaneku koordinatorjev Slovenske mreže zdravih mest v letu 2021.
    Torek, 25. maja 2021 preko spletne Zoom platforme.
     
  • Poddaja Ven za zdravje v okviru Spletnega sejema akademske knjige Liber.ac. 
    Torek, 18. maja 2021 ob 18.00 na povezavi.   Program 2021 >>
     
  • Webinar za mlade z naslovom "Vidiki kakovosti zelenih površin za mlade" je organiziral Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Inštitut za zdravje in okolje v okviru projekta Partnerstvo za okolje in zdravje in je sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.
    Torek, 11. maj 2021 od 14.30 do 16.30, preko spleta.   Program >>   Več >>
     
  • Spletni izobraževalni dogodek za občine in druge zainteresirane: VEN ZA ZDRAVJE -
    O zelenih površinah za spodbujanje aktivnega življenskega sloga.
    Dogodek je
    organiziran ob Svetovnem dnevu zdravja ter v Mesecu krajinske arhitekture.
    Sreda, 7. april 2021 od 10.00 do 13.30 preko platforme ZOOM.   Program >>   Več >>
     
  • Razprava na temo priročnika DPR "Zeleni sistemi v mestih in naseljih" ter "Ven za zdravje" in z naslovom Uporaba usmeritev in priporočil za kakovostno načrtovanje zelenih površin v okviru priprave prostorskih aktov" (Ina Šuklje Erjavec, Jana Kozamernik, UIRS) v organizaciji ZAPS.
    Četrtek, 4. 03. 2021 prek platforme ZOOM.  Več >>
     
  • Predstavitev prispevka "Vključevanje javnozdravstvenih vsebin za podporo občinam pri načrtovanju zelenih površin za aktiven življenjski slog" (Mag. Ina Šuklje Erjavec, UIRS) na           
    15. kongresu Šport za vse - Izzivi športnih organizacij na področju športne rekreacije, turizma in okolja. 
    Petek, 27. 11. 2020 preko ZOOM platforme.  Več >>  /  Objava (str. 68) >>
     
  • Interaktivna predstavitev "Ven za zdravje – načrtovanje zunanjega prostora mest in naselij za zdrav življenjski slog"  na letni konferenci Zdravih mest.
    Sredo, 18. 11. 2020 preko platforme GoToTraning.  Več >>
     
  • Predstavitev priročnika Ven za zdravje (mag. Ina Šuklje Erjavec, Jana Kozamernik, UIRS) v okviru izobraževanja ZAPS - Predstavitev priročnikov Državnega prostorskega reda.
    Četrtek, 12. 11. 2020 prek platforme ZOOM.  Več >>
     
  • Predavanje z naslovom "Načrtovanje odprtega prostora za aktivni življenjski slog" za študente urbanizma Fakultete za arhitekturo v okviru predmeta Raziskovanje v arhitekturi in urbanizmu.
    Torek, 28. 10. 2020 preko platforme ZOOM.
     
  • Predstavitev priročnika Ven za zdravje (Ina Šuklje Erjavec, Jana Kozamernik, UIRS) v okviru Izobraževanja ZAPS - Predstavitev priročnikov Državnega prostorskega reda.
    Sredo, 30. 09. 2020 ob 9.00 prek platforme ZOOM.  Več >>
     
  • Predstavitev priročnika Ven za zdravje (Ina Šuklje Erjavec, Jana Kozamernik, UIRS) v okviru Izobraževanja ZAPS - Predstavitev priročnikov Državnega prostorskega reda.
    Četrtek, 13. 02. 2020 ob 9.00 na ZAPS, Vegova 8, Ljubljana.  Več >>
Priročnik Ven za zdravje

Prelistaj   Prenesi               Tiskana verzija

Osnovne informacije
  • Naslov programa: Ven za zdravje – promocija strokovnih usmeritev načrtovanja zelenih površin za aktivni življenjski slog med deležniki na lokalni ravni
  • Sofinanciranje programov na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje do 2022, (s strani Ministrstvo za zdravje , razpis objavljen 7. junija 2019 objavilo v Uradnem listu RS št. 36/2019).
  • Obdobje trajanje programa: 02/2020 – 11/2022
  • Naročnik programa: Ministrstvo za zdravje
  • Izvajalec programa: Urbanistični inštitut Republike Slovenije
  • Program sofinancira Ministrstvo za zdravje RS. Projekt / program je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano

Raziskovalna skupina


Responsive image