Zelene površine za aktivni življenjski slog, zdrava mesta in občine -

Ven za zdravje 3

OBJAVLJAMO RAZNOLIKE PRAKSE:

Prenova parka pri Kajuhovem naselju, Kočevje

AKTUALNO:

Prispevajte v Zbirnik Ven za zdravje: Predstavite nam dobre prakse v vaši občini! 

 


Program Ven za zdravje 3 predstavlja nadgradnjo programa Ven za zdravje 2 in nadaljnji razvoj in implementacijo vsebin projekta Ven za zdravje - Strokovne podlage za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne aktivnosti prebivalcev (UIRS 2017-2019) in njegovih rezultatov, še posebno splošnih smernic in priročnika Ven za zdravje. Program se osredotoča na osveščanje, informiranje ter izobraževanje tako občin kot regij glede pomena, možnosti in načinov zagotavljanja ustrezne preskrbljenosti z zelenimi površinami za redno, vsakdanjo telesno dejavnost prebivalcev kot načina življenja.

Namen programa je občinam zagotoviti čim bolj uporabno in konkretno strokovno podporo pri zagotavljanju in načrtovanju kakovostnih, enakovredno uporabnih in dostopnih ter ustrezno obsežnih in razporejenih zelenih površin, ki omogočajo in spodbujajo telesno delavnost.

V okviru programa se bodo izvajala izobraževanja in svetovalnice, namenjene strokovni podpori pri iskanju praktičnih rešitev različnih problemov in izzivov, s katerimi se srečujejo občine pri načrtovanju zelenih površin za telesno dejavnost in zdrav življenjski slog. 

Program je namenjen več različnim ciljnim skupinam, tako prostorskim načrtovalcem in odločevalciem na občinah in regijah v Sloveniji ter tudi drugim občinskim službam in organizacijam v okviru lokalnih skupnosti, ki delujejo na področju javnega zdravja, zdravega okolja in telesne dejavnosti.

V okviru programa se bo poskušalo okrepiti tudi medsektorsko sodelovanje za izboljšanje pogojev in ukrepov za omogočanje in spodbujanje telesne aktivnosti in zdravja prebivalcev na občinskem nivoju.
 


Narava in lastnosti odprtega prostora prispevajo k njegovi uporabnosti in privlačnosti za raznovrstne dejavnosti. Zelene površine, katerih gradnik so naravne prvine, imajo poleg tega še velik ekološki pomen in pomembno prispevajo k biotski raznovrstnosti in splošni kakovosti okolja. Zaradi svojih posebnih prostorskih značilnosti so tudi pomemben strukturni gradnik mest in naselij ter ključno prispevajo k njihovi podobi, morfologiji in prepoznavnosti.

Stanje zdravja prebivalcev je povezano s kakovostjo bivanja in s tem s kakovostjo bivalnega okolja. Z dostopnostjo do ustreznih in kakovostnih zelenih površin se lahko na različne načine dosežejo različne koristi za zdravje. Zaradi svojih naravnih značilnosti imajo zelene površine velik pomen za doseganje kakovostnega življenjskega okolja, saj imajo t. i. obnovitveni učinek na ljudi, spodbujajo telesno dejavnost lokalnih prebivalcev in drugih v zunanjem zelenem okolju, vplivajo na družbeno povezanost in izboljšujejo okoljske dejavnike, kar vse neposredno vpliva na zdravje in dobro počutje ljudi.

Naravne prvine omogočajo stik z naravo, ki ima dokazano zelo pozitiven učinek na počutje in zdravje ljudi in ga ni mogoče nadomestiti. Podobno ni mogoče nadomestiti neposrednega in neposrednega vpliva teh prvin na izboljšanje okoljskih dejavnikov. Ugodna mikroklima, kakovost zraka, vode in tal, prijetno zvočno okolje in stik z naravo so pomembni dejavniki za zdravje in privlačnost za obisk in uporabo zunanjega prostora. V javno dostopnem odprtem prostoru sta mogoča tkanje družabnih vezi in interakcija med uporabniki prostora, kar prav tako pomembno prispeva k dobremu počutju ter posledično zdravju in vitalnosti ljudi v lokalnih skupnostih. Pri tem je treba poudariti, da ima velik pomen kakovost zasnove ureditve in kakovost stanja zelenih površin, ki je v mestih in naseljih pogosto pomembnejša od njihovega števila.
 
Vsebine, zbrane v tem priročniku, so rezultat dela in spoznanj v okviru razvoja programa »Strokovne podlage za prostorsko načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti prebivalstva« (poimenovanega tudi Ven za zdravje), ki ga je v okviru razpisa na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje za obdobje 2017‒2019 sofinanciralo Ministrstvo za zdravje kot del prizadevanj »Dober tek Slovenija« za več gibanja in bolj zdravo prehrano.

Spoznanja so bila pridobljena na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature, strokovne presoje in preizkušanja na pilotnem primeru občine Kočevje. Na pilotnem primeru sta se preverjali ustreznost obravnave raznih vidikov in njihova relevantnost za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti na občinski ravni. Na podlagi prostorske analize potencialov izbranih območij v občini Kočevje (mestno naselje Kočevje in manjši naselji na podeželju, tj. Kočevska Reka in Mozelj) in analize veljavnega prostorskega načrta občine se je preverjala možnost priprave in uporabnosti smernic za strateško in podrobnejšo raven načrtovanja zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti. V podporo delu so bile uporabljene različne metode, kot so na primer prostorske in demografske analize, ankete in intervjuji. V okviru programa so bile izvedene tudi štiri strokovne delavnice z udeleženci z različnih področij javnega zdravja, številne predstavitve, tematska predavanja ter posvetovalna medsektorska delavnica s predstavniki ministrstev.

Priročnik obsega celovit pregled obravnavane tematike, od oblikovane vizije v dokumentih in resolucijah do izsledkov raziskav o zdravju prebivalstva v povezavi s telesno dejavnostjo in zelenimi površinami, o potrebah ljudi in vrstah telesne dejavnosti, ki so ključne za ohranjanje zdravja, o zelenih površinah mest in naselij, njihovi pojavnosti in funkcijah ter njihovem načrtovanju za doseganje ustrezne kakovosti. Poseben poudarek je na priporočilih za zagotavljanje kakovosti načrtovanja zelenih površin za strokovnjake na področju načrtovanja prostora in za občine.

Poglavja priročnika odgovarjajo na posamezna vsebinska vprašanja:
• ZAKAJ: zakaj sta zdravje in načrtovanje prostora povezani tematiki,
• ZA KOGA IN KAJ: kako razumemo uporabnike in njihove potrebe po gibanju v prostoru,
• KJE: na katerem prostoru se dejavnosti izvajajo in
• KAKO: kako pristopiti k načrtovanju zelenih površin za doseganje celovitosti, ustreznosti in kakovosti.
 
Priročnik je strokovno gradivo, namenjeno uporabi v širšem strokovnem krogu, saj obravnava pomemben vidik izboljšanja kakovosti bivanja v mestih in naseljih in možnosti vplivanja na zdrav življenjski slog prebivalcev, in to z ustreznim načrtovanjem zunanjega prostora.

Namenjen je predvsem načrtovalcem občinskih prostorskih načrtov ter načrtovalcem in oblikovalcem javnih zelenih površin in drugih javnih odprtih prostorov mest in naselij, ki lahko v njem najdejo utemeljitve za uveljavljanje različnih vidikov kakovostnega načrtovanja zelenih površin za zagotavljanje ustreznih razmer za aktiven življenjski slog prebivalcev. Priročnik vsebuje pregled pomembnih vidikov in splošne usmeritve za praktične načrtovalske odločitve in prilagoditve lokalnim značilnostim. Obravnavane vsebine izhajajo iz načel trajnostnega prostorskega načrtovanja.

Priročnik je namenjen tudi občinskim in drugim upravam lokalnih skupnosti, ki skrbijo za prostorski razvoj in se pri svojem delu srečujejo z zagotavljanjem kakovosti bivanja in prostorskih možnosti za telesno dejavnost prebivalcev. Vsebina je lahko uporabna za pripravo izhodišč, ciljev in vizije razvoja regije ali občine v vseh prostorskih aktih (RPP, OPP, OPN, odlok o urejanju podobe naselij in OPPN). Upamo, da bo gradivo tudi spodbuda za lokalne službe in odločevalce, da bodo aktivneje pristopili k zagotavljanju kakovostnega bivalnega okolja za vse uporabnike prostora.

Priročnik je podporno gradivo Ministrstva za zdravje in pooblaščenih izvajalcev nalog ministrstva v procesih izvajanja pooblastil po Zakonu o urejanju prostora, pri pripravi konkretnih smernic in presojanju prostorskih načrtov v postopkih prostorskega načrtovanja.

Vsebina priročnika je izhodišče za opredelitev in vključevanje novih kazalnikov za presojo javnega zdravja v slovenskih občinah, v tem smislu je zasnovan kot podpora Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je izvajalec spremljanja stanja na področju zdravja. Je tudi strokovna podlaga za usklajevanje z drugimi ministrstvi.

Priročnik je napisan tudi za prebivalce, društva in nevladne organizacije kot vir informacij in izhodišč za oblikovanje pobud za izboljšanje možnosti za telesno dejavnost v zunanjem okolju in stanja prostora v lokalnem okolju.

Ne nazadnje je priročnik namenjen strokovnjakom s področja javnega zdravja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da se seznanijo z možnostmi, priložnostmi in vsebinami, ki povezujejo široki področji prostorskega načrtovanja in javnega zdravja. Uporaben je tudi za strokovnjake s področja promocije zdravja in promocije telesne dejavnosti za krepitev zdravja, ki prav tako delujejo na vseh treh omenjenih ravneh in v različnih okoljih, kot so zdravstvene, športne in izobraževalne institucije, delovne in nevladne organizacije ter lokalna skupnost na sploh.
 
  • Načrtovanje zelenih površin na občinskem nivoju naj bo celovito, vključujoče, sistemsko in medsektorsko ter naj v proces vključuje lokalno skupnost. Posebno manjše občine v tem pogledu potrebujejo podporo in strokovno pomoč, ki jo je smiselno zagotoviti sistemsko in organizirano na državnem ali regionalnem nivoju.
     
  • Pomembno je upoštevati, da so za aktivni življenjski slog prebivalcev še posebno pomembni spodbudni prostorski pogoji za vsakodnevne, čisto običajne aktivnosti, ki niso šport in športna vadba, ampak predvsem telesne dejavnosti kot so hoja in kolesarjenje po opravkih, različne oblike igre, plesa, druženje, vrtnarjenje ipd. Za njihovo zagotavljanje niso potrebni posebni objekti in drago opremljene ureditve, temveč predvsem splošna kakovost, dobra dostopnost in raznolikost odprtega prostora. To se še posebej nanaša na zelene površine, ki omogočajo tudi za zdravje in dobro počutje zelo pomemben stik z naravo ter zagotavljanje kakovostnih pogojev za aktivno mobilnost v občini.
     
  • Načrtovanje in zagotavljanje kakovostnih, javnih zelenih površin se zato ne sme gledati kot nadgradnjo in strošek, ampak kot dobro dolgoročno naložbo v razvoj družbe in gospodarstva. To ne velja zgolj za mestna okolja, ampak tudi za podeželje, kjer so prostorski pogoji za to (z izjemo za vrtnarjenje) pogosto zelo skromni ali celo neobstoječi.
     
  • Kakovostno načrtovane zelene površine bodo tudi dolgoročno izboljšale odpornost in prilagodljivost mest in naselij ter občin na izredne zdravstvene situacije kot je pandemija COVID-19, pa tudi na naravne nesreče in podnebne spremembe.
     
  • Od prostorskih načrtovalcev je potrebno pričakovati in zahtevati ustrezno strokovno usposobljenost (vključitev krajinskega arhitekta) za načrtovanje javnega odprtega prostora, zelenih površin in krajine ter dobro poznavanje tako njihove koristi kot tudi nevarnosti za zdravje različnih skupin prebivalstva.
     
  • Za ustrezno in učinkovito načrtovanje je potrebno dobro poznavanje in upoštevanje lokalnega okolja, potreb prebivalstva (raznolikih skupin) in drugih za lokalno skupnost in prostor značilnih razmer. Za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti naselij  z zelenimi površinami je potrebno izdelati strokovne analize prostora, ki za obravnavani namen obsegajo stanje odprtega prostora ter oceno preskrbljenosti z zelenimi površinami na ravni naselja.
     
  • Da so razvojne odločitve učinkovite in skladne s potrebami, je poseben poudarek potrebno dati tudi ugotavljanju še neizkoriščenih potencialov in analizam problemov ter v to vključiti vse relevantne resorje in akterje na nivoju občine in lokalnih skupnosti. Ukrepe je potrebno ustrezno vključiti v prostorske akte na različnih ravneh (RPP, OPP, OPN).
     
  • Potrebna je priprava ustrezne projektne dokumentacije za zelene površine in druge javne odprte prostore ter skrb nad kakovostno izvedbo gradnje, vključno z navodili za vzdrževanje in vzpostavitvijo ustreznega dolgoročnega upravljanja.

 

  • Pomen zelenih površin za telesno dejavnost in zdravje predstavlja pomemben argument za uveljavljanje načel strokovnega, celovitega in kakovostnega načrtovanja zelenih površin pri pripravi prostorskih dokumentov. Te vsebine se nanašajo na vse vidike zelenih površin, še posebno pa na socialne, zato je zagotavljanje javne dostopnosti zadostne količine ustreznih zelenih površin v bližini bivališč prebivalcev mest in naselij ključnega pomena. Pri načrtovanju je potrebno vzeti v obzir vse potenciale, tudi območja v drugih namenskih rabah, še posebno primarnih. Vzpostaviti je potrebno tudi boljšo povezanost urbanega prostora z odprto krajino zaledja in s tem dodatno okrepiti možnosti za telesno dejavnost. Najbolj ustrezen pristop za to je načrtovanje zelenega sistema, ki se lahko (odvisno od prostorskega konteksta in potreb) pripravi za več manjših naselij hkrati ali na nivoju celotne občine.
     
  • Vztrajati je potrebno na pripravi ustreznih strokovnih podlag, ki poleg analiz prostora, demografije in potreb vključujejo tudi analizo obstoječe preskrbljenosti z zelenimi površinami in postavitev lokalnih ciljev (lokalnih standardov) za izboljšanja stanja.
     
  • Kakovostno načrtovanje zelenih površin za aktivni življenjski slog naj temelji na upoštevanju raznolikosti značilnosti in tipologije zelenih površin, poznavanju njihove ustreznosti in potrebni kapaciteti za različne oblike rabe in telesne dejavnosti ter poznavanju potreb, preferenc in motivacije lokalnega prebivalstva.
     
  • Za privlačnost prostora za aktivno rabo je poleg kakovostne zasnove in dobre (javne) dostopnosti površin potrebno z akcijskim delom plana predvideti tudi njihovo ustrezno vzdrževanje in dolgoročno upravljanje. Zasnova zelenih površin naj omogoča tudi nekonfliktno so-rabo s strani vseh skupin prebivalcev. Zelo pomemben vidik je načrtovanje večnamenskih javnih ureditev, še posebno, kjer je na razpolago malo odprtega prostora ter v manjših mestih in naseljih.
     
  • Vse usmeritve s strateškega nivoja načrtovanja OPN in RPN (npr. zelenega sistema) je potrebno ustrezno celovito prenesti na izvedbeni nivo in v smernice v izvedbenem delu OPN-ja. Smernice je potrebno vključiti tudi v druge namenske rabe, ne samo namensko rabo ZP.
     
  • Pri pripravi novih prostorskih aktov je potrebno preveriti tudi možnosti za prilagoditev rabe zelenih površin ob izrednih razmerah, kakršna je pandemija covid-19 (npr. ali je raba ZP večnamenska oz. prilagodljiva, ali površina omogoča rabo ob ustrezni razdalji in so kapacitete posameznih območij zadostne, ali je potrebna prostorska ali časovna ločenost rab itd.).
Aktualni razpisi

Vabimo vas k sodelovanju na razpisu za Zbirnik dobrih praks Ven za zdravje!

V maju 2023 smo objavili kratek vprašalnik, ki vam pomaga opredeliti, ali ima vaša občina dobre prakse urejanja zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti prebivalcev v lokalnem okolju (Ali se lahko vaša občina pohvali z dobro prakso urejanja zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti?)

V drugem koraku objavljamo vprašalnik za prijavo in predstavitev posamezne dobre prakse: Predstavite nam dobre prakse v vaši občini!

Več o razpisu tudi v novicah.​

 
Koledar

  • V okviru Evropskega tedna športa 2024 je bila organizirana konferenca z naslovom "Pozitivna naravnanost v skrbi za dolgoživost: Vloga lokalne skupnosti pri spodbujanju telesne dejavnosti za krepitev zdravja". Več v novicah.

  • Konferenca HEPA 2024
    Letošnja konferenca HEPA, ki je potekala od 19. do 21. avgusta 2024 je naslavljala temo »Optimizacija telesne dejavnosti za krepitev zdravja: pomen vključevanja«. Mag. Ina Šuklje Erjavec, je na konferenci sodelovala z več predstavitvami.
    Več v novicah.

  • Na letošnjem 10. urbanem forumu z naslovom Razvoj športa in rekreacije za razvoj mest je dr. Igor Bizjak, direktor UIRS na kratko predstavil program Ven za zdravje - več v novicah.

  • Prva svetovalnica v Žalcu je potekala 22. maja 2024. Namenjena je bila seznanitvi z izzivi občine na področju načrtovanja in urejanja zelenih površin za telesno dejavnost - več v novicah.

  • V aprilu 2024 smo pričeli z izvajanjem svetovalnic na področju zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti - Svetovalnice Ven za zdravje 3.
    Na uvodnem srečanju smo se sestali izvajalci programa Ven za zdravje in predstavniki izbranih občin: Žalec, Jesenice, Turnišče, Kobilje in Dobrovnik - več v novicah!

  • Na nacionalnem srečanju članic slovenske mreže zdravih mest, 7.12.2023 smo predstavili vsebino: Zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev za telesno dejavnost za zdravje - Kaj lahko storijo občine? 

  • Mag. Ina Šuklje Erjavec je na 17. Kongresu športa za vse "Izzivi in priložnosti športa za vse v lokalni skupnosti" predstavila temo "Prostorsko načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti v lokalnem okolju".

    17. Kongres športa za vse je potekal 17.11. 2023 v Ljubljani.

  • V glasiku Zdravih mest sta objavljena dva članka - o razpisu za občine: Se lahko vaša občina pohvali z dobrimi praksami? in o Ugotavljanju preskrbljenosti naselij z zelenimi površinami za telesno dejavnost - več v novicah.
     
  • Objavljen je razpis:  Ali se lahko vaša občina pohvali z dobro prakso urejanja zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti? Več v rubriki aktualni razpisi in novicah.
     
  • Program Ven za zdravje 3: Zelene površine za aktivni življenjski slog, zdrava mesta in občine  smo prvič predstavili na sestanku Zdravih mest, 11. maja 2023.
    Več v novicah.

 

 

 

Priročnik Ven za zdravje

Prelistaj   Prenesi               Tiskana verzija

Osnovne informacije

Naslov programa: Ven za zdravje 3 - Zelene površine za aktivni življenjski slog, zdrava mesta in občine

Trajanje programa: 11/2022 – 10/2025

Naročnik: Ministrstvo za zdravje
Sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja do leta 2025, področje A: Zdrava in uravnotežena prehrana in telesna dejavnost za zdravje (razpis Ministrstva za zdravje, 2022)

Izvajalec programa: Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Partnerji:


Raziskovalna skupina


Responsive image