---

Zelene površine za spodbujanje telesne aktivnosti prebivalstva

1 POTENCIALI ZELENIH POVRŠIN

Skupna značilnost vseh zelenih površin je, da so v njih prisotne naravne prvine, ki jim po eni strani dajejo specifičen in nezamenljiv značaj, po drugi strani pa omogočajo zelo raznolike funkcije, ki pomembno vplivajo na kakovost javnega zdravja. Med pomembnejše funkcije štejemo odločilen vpliv prisotnosti zelenih površin na splošno kakovost življenjskega okolja (čistoča zraka, vode, zemlje, ugodni mikro- in mezoklimatske razmere, zvočno okolje, ambient, vidne kakovosti, ipd.), omogočanje stika z naravo, druženja in povezovanja ter različne oblike pasivnega in aktivnega udejstvovanja prebivalcev na prostem. Delo v tem sklopu bo osredotočeno na kritičen pregled različnih študij in prostorskih situacij s stališča razumevanje odnosa med potrebami ljudi in možnostmi za njihovo izpolnjevanje v okviru zelenih površin ter na pregledno in uporabno razčlenitev vloge, pomena in lastnosti zelenih površin za spodbujanje telesne aktivnosti.

2 TIPOLOGIJA ZELENIH POVRŠIN

Za opredelitev ustrezne tipologije zelenih površin z vidika spodbujanja in omogočanja različnih tipov telesne aktivnosti je ključnega pomena razumevanje odnosa med različnimi tipi telesne aktivnosti in drugih povezanih dejavnosti ter značilnostmi prostora, potrebnimi za njihovo izvajanje in/ali spodbudo. V okviru tega sklopa se bo skozi proces analize samih dejavnosti oz. tipov telesnih aktivnosti, njihovih prostorskih zahtev, uporabnikov oz. ciljnih skupin, ki dejavnost izvajajo ter časovne komponente (intervali izvajanja dejavnosti, specifike glede na letni čas, vremenske razmere, ipd.) preverilo možnosti za tipološko členitev zelenih površin. Opredeljene bodo usmeritve za oblikovanje tipologije zelenih površin za omogočanje telesne aktivnosti glede na situacijo v slovenskih naseljih – konkretno tudi na primeru pilotnega primera.  

Foto: © IN.KA.BI., 2010.

3 KAKOVOST ZELENIH POVRŠIN Ključnega pomena z vidika uporabnika zelenih površin je ustrezno stanje v prostoru, ki zagotavlja preskrbljenost s kakovostnimi in ustrezno opremljenimi zelenimi površinami, omogoča uporabo teh površin in zadovoljuje tudi druge potrebe prebivalcev. Projekt se bo v tem sklopu posvetil opredelitvi in utemeljitvi potrebnih značilnosti in vidikov kakovosti zasnove in ključnih elementov zelenih površin za spodbujanje telesne aktivnosti. Pri tem bo poudarek na značilnostih oz. prostorskih karakteristikah, kot so dostopnost, varnost, povezanost, prisotnost naravnih prvin, kakovost okolja, opremljenost, vzdrževanost in podobno.

4 NAČRTOVANJE ZELENIH POVRŠIN Celovito in vključujoče načrtovanje zelenih površin zajema obravnavo vseh vidikov zelenih površin – socialnih, ekoloških, morfoloških in ekonomskih, ki vsak na svoj način vplivajo na kakovost bivalnega okolja. Sklop načrtovanja zelenih površin bo obravnaval različne možnosti in sodobne pristope celovitega načrtovanja zelenih površin, trendov in situacij v Sloveniji. Utemeljeni bodo ključnih poudarki strateškega načrtovanja zelenih površin, kot je osnovanje sistema zelenih površin, ter podani vidiki in usmeritve, vezani na načrtovanje zelenih površin za spodbujanje gibanja na prostorsko izvedbeni ravni. V okviru pilotnega primera se bosta izvedla preveritev uporabnosti in ustreznosti podanih usmeritev in praktični prikaz možnosti njihove uporabe.

Trajnostna mobilnost

Foto: © E-fronta.

Povezovanje področja z zagotavljanjem in spodbujanjem uporabe zelenih površin za telesno dejavnost Področje trajnostne mobilnosti se zaradi velikega poudarka na vplivih na okolje pogosto razume kot omejevanje motornega prometa in z njim povezanih negativnih vplivov. Vendar so ključni poudarki aktivnost večinoma usmerjeni v zagotavljanja pogojev za varno in udobno hojo in kolesarjenje, pa tudi rabo JPP (ki vedno vključuje tudi hojo). Ker za premikanje pri hoji in kolesarjenju kot pogon uporabljamo svoje telo, se je v tujini zanju uveljavil pojem aktivna mobilnost. Posebej pomembno je spodbujanje aktivne dnevne mobilnosti, torej opravljanja poti v šolo ali službo, ker ima le ta vpliv tudi na navade posameznika na aktivnost posameznika v drugih delih dneva, torej na področju športa in rekreacije. V okviru projekta bomo preučevali vpliv razpoložljivosti, dostopnosti in kakovosti zelenih površin na telesno dejavnost prebivalcev za aktivno mobilnost. Pri tem se bomo osredotočili na več tem. Preučevali bomo kakovost okolja (zrak in hrup) v okviru omrežja povezav za pešce in kolesarje in možnosti za uporabo zelenih potez za te povezave. Drugo večje področje bo zagotavljanje samostojne dostopnosti do zelenih površin za otroke, s čimer se spodbuja njihova neodvisnost. Tretje področje bo zagotavljanje prometne varnosti z ločeno infrastrukturo za hojo in kolesarjenje ali tako, ki poteka vzporedno z glavnimi prometnimi cestami.

---

Dostopnost in varnost zelenih površin za telesno dejavnost

sodita med osnovni zahtevi za ustrezno načrtovanje zelenih površin. Zelene površine moramo načrtovati tam, kjer živijo ljudje in so območja dostopna za prebivalce, če seveda želimo, da se bodo uporabljale kot okolja za spodbujanje telesne dejavnosti. V praksi načrtovanja to pomeni, da so tipi zelenih površin (park, otroško igrišče, sprehajališče, športna igrišča, ...) na dostopnih lokacijah, ustrezno opremljeni, varni, prilagojeni vsem uporabnikom in upoštevajo lokalno okolje. Delovni sklop dostopnost bo v tem smislu obravnaval tri medsebojno povezane vidike: dostopnost območij namenske rabe zelenih površin v OPN, demografski vidiki dostopnosti zelenih površin za vse dejanske, bodoče in potencialne uporabnike v lokalnem okolju, dostopnost in varnost zelenih in rekreacijskih površin za vse uporabnike. Rezultat delovnega sklopa bodo kriteriji/kazalniki za analizo potencialnih uporabnikov zelenih površin, oceno dostopnosti namenske rabe prostora in različnih tipov zelenih površin. V projektu bo izbrano pilotno območje, ki bo osnova za verifikacijo kriterijev in predvsem ilustracijo vseh treh vidikov dostopnosti do zelenih površin.

Foto: © Blaž Jamšek, Fotoarhiv UIRS, Human Cities, 2016.

Javna participacija

Foto: © Blaž Jamšek, Fotoarhiv UIRS, Human Cities, 2017.

Participativno, t.i. od spodaj navzgor (urejanje javnih odprtih prostorov mesta lahko pomembno prispeva k razvoju občutka pripadnosti lokalne skupnosti svojemu bivalnemu okolju, večji povezanosti med prebivalci in prinaša prostorske ureditve, ki bolj odgovarjajo potrebam in pričakovanjem lokalnih prebivalcev. S takim pristopom k urejanju zelenih odprtih mestnih površin so lokalni prebivalci lahko aktivno vključeni tudi v vzdrževanje lokalnih zelenih prostorov, kar praviloma zagotavlja njihovo stalno urejenosti, znižuje neposredne stroške vzdrževanja, predvsem pa prispeva k redni fizični aktivnosti prebivalcev. Da bi se dosegali željeni rezultati, morajo biti pristopi k participativnemu urejanju in vzdrževanju odprih zelenih mestnih površin prilagojeno značilnostim in zmožnostim konkretne lokalne skupnosti.

Motivacija in percepcija

Doživljajski vidiki odprtega zelenega prostora v mestu pomembno vplivajo na počutje mestnih prebivalcev. Pogledi na zelenje imajo dokazano terapevtski vpliv, zelenje ugodno pozitivno vpliva na mestno mikroklimo, hkrati doprinaša k vizualni in zvočni podobi mesta skozi letne čase. Pomembno je, da so zeleni odprti prostori prisotni v doživljajskih slikah meščanov kot prijetni in dostopni, saj jih bodo tako bolj verjetno in bolj pogosto uporabljali v svojih vsakodnevnih rutinah in v rekreacijske namene. Proces doživljanja prostora je pogojen z značilnostmi opazovalca, hkrati pa obstajajo tudi splošni kulturološko pogojeni vzorci doživljanja - predvsem slednje je pomembno prepoznati in mestne zelene površine oblikovale na način, da jih bodo meščani doživljali kot privlačne in jih tako bolj verjetno aktivno uporabljali

Foto: © Blaž Jamšek, Fotoarhiv UIRS, Human Cities, 2017.

---

Uvodna delavnica

Ljubljana: 7. december 2017 ob 9.00 uri  
UIRS – Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana

Osnovni cilji uvodne delavnice so bili: 

• podrobnejša predstavitev relevantnih strokovnih tematik za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti s strani ekipe UIRS 

• preveritev potreb in pričakovanj bodočih uporabnikov smernic ter

• uskladitev pogledov in podrobnejše vsebine izvajanja programa in rezultatov.

       

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Foto: © Blaž Jamšek, Fotoarhiv UIRS, Human Cities, 2016.

Delavnica 1: Vidiki načrtovanja in kakovosti zelenih površin

Ljubljana: 27. marec 2018 ob 9.00 uri  

1. del: terenski ogled (Severni mestni park – Navje, Ljubljana in drugi odprti prostori v središču mesta)
2. del: Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, Ljubljana

Osnovni cilji delavnice so bili: 

• predstavitev različnih javnih odprtih prostorov v Ljubljani (terenski ogled) ter pogovor o načrtovanju teh prostorov za spodbujanje telesne dejavnosti,
   
• doživljanje zelenih površin in peš dostopnosti v praksi - izkustvo privlačnosti in ustreznosti prostora za hojo in druge aktivnosti, o pomenu doživljanja prostora, povezanosti odprtih prostorov v naseljih ter drugih vidikih,
   
• predstavitev kompleksnosti prostorskega načrtovanja ter procesa načrtovanja zelenih površin na konkretnem primeru - od opredelitev v OPN in zelenega sistema do konkretne izvedbene ravni in vidikov upravljanja ter vzdrževanja (primer ogledanega Severnega mestnega parka Navje v Ljubljani),
   
• izpostavitev izhodišč za kriterije in kazalnike zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti, ki bodo osnova za oblikovanje smernic.

 

Foto: © UIRS, 2018

Delavnica 3: Testiranje smernic za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesnih dejavnosti prebivalstva na pilotnem primeru Občine Kočevje 

Ljubljana: 24. januar 2019 ob 9.00 uri
UIRS – Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana 

Osnovni namen delavnice je bila konkretna preveritev možnega procesa in vsebine opredelitve smernic za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne aktivnosti in aktivnega življenjskega sloga na primeru občine Kočevje. Delavnica je obsegala vsebine predstavitev analiz občine Kočevje in izhodišč za oblikovanje smernic, razpravo o osnutku smernic na podlagi ugotovitev analiz in uskladitev glede nadaljnjega dela.

Foto: © UIRS, 2019

Delavnica 4: Posvetovalna medresorska delavnica na temo priprave splošnih smernic s področja javnega zdravja z vidikov načrtovanja zelenih površin za spodbujanje telesnih dejavnosti prebivalstva in omogočanje zdravega življenjskega sloga 

Ljubljana: 9. maj 2019 ob 10.00 uri 
UIRS – Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana 

Delavnica je potekala v treh delih:

1. del je bil namenjen predstavitvi projekta in udeležencev delavnice,

V 2. delu je potekala vodena razprava z namenom izmenjave pogledov, iskanja skupnih točk in možnosti medsebojnega povezovanja za podporo temam krepitve zdravja in spodbujanja telesnih dejavnosti.

V 3. delu pa so se obravnavala vprašanja vključevanja nosilcev urejanja prostora v postopek priprave prostorskih aktov«

Foto: © UIRS, 2019

Okrogla miza "Ven za zdravje"

Načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga 

 

Ljubljana: 17. oktober 2019 od 11. do 15. ure
Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana  (zgornja predavalnica, 2.nadstropje)

 

Program Ven za zdravje je obsegal pripravo celovitega pregleda raznovrstnih vidikov za ustrezno načrtovanje, prenovo in upravljanje zelenih površin za doseganje zdravega in kakovostnega bivalnega okolja.

Rezultat programa je priročnik, ki utemeljuje pomen in možnosti povezovanja vsebin prostorskega načrtovanja in javnega zdravja ter celovito predstavlja relevantne vidike načrtovanja ustreznih in privlačnih zelenih površin za aktivno uporabo zunanjega prostora mest in naselij. Program sofinancira Ministrstvo za zdravje in je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano.

Namen okrogle mize je podrobnejša predstavitev strokovnih vidikov, ki jih obravnava priročnik ter izmenjava mnenj in pogledov glede možnosti njegove uporabe pri prostorskem načrtovanju, ki spodbuja zdrav življenjski slog.

Program dogodka:

10.45 – 11:00
Prihod in registracija

11:00 – 11:40
Uvodni nagovori (dr. Marjeta Recek, MZ in dr. Igor Bizjak, UIRS)
Kratka predstavitev programa in priročnika (Jana Kozamernik in dr. Vita Žlender, UIRS)

11:40 – 12.00
Odmor s prigrizkom

12:00 – 15:00
Okrogla miza z vabljenimi gosti in širša vključujoča razprava
(dr. Peter Otorepec, NIJZ; viš. pred. Andrea Backović Juričan, NIJZ; dr. Matej Nikšič, UIRS; dr. Vlasta Vodeb, UIRS; Radovan Romih, RC Planiranje in ZAPS; dr. Petra Vertelj Nared, LUZ; mag. Jelka Hudoklin, Acer Novo mesto; predstavniki občin). 

Okroglo mizo bo moderirala Natalija Vrhunc.

 

Zaradi lažje organizacije prosimo za informativno prijavo, najkasneje do srede, 16. oktobra 2019.
Udeležba na dogodku je brezplačna.

 

Vabilo.pdf