Vsebine, zbrane v tem priročniku, so rezultat dela in spoznanj v okviru razvoja programa »Strokovne podlage za prostorsko načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti prebivalstva« (poimenovanega tudi Ven za zdravje), ki ga je v okviru razpisa na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje za obdobje 2017‒2019 sofinanciralo Ministrstvo za zdravje kot del prizadevanj »Dober tek Slovenija« za več gibanja in bolj zdravo prehrano.

Spoznanja so bila pridobljena na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature, strokovne presoje in preizkušanja na pilotnem primeru občine Kočevje. Na pilotnem primeru sta se preverjali ustreznost obravnave raznih vidikov in njihova relevantnost za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti na občinski ravni. Na podlagi prostorske analize potencialov izbranih območij v občini Kočevje (mestno naselje Kočevje in manjši naselji na podeželju, tj. Kočevska Reka in Mozelj) in analize veljavnega prostorskega načrta občine se je preverjala možnost priprave in uporabnosti smernic za strateško in podrobnejšo raven načrtovanja zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti. V podporo delu so bile uporabljene različne metode, kot so na primer prostorske in demografske analize, ankete in intervjuji. V okviru programa so bile izvedene tudi štiri strokovne delavnice z udeleženci z različnih področij javnega zdravja, številne predstavitve, tematska predavanja ter posvetovalna medsektorska delavnica s predstavniki ministrstev.

Priročnik obsega celovit pregled obravnavane tematike, od oblikovane vizije v dokumentih in resolucijah do izsledkov raziskav o zdravju prebivalstva v povezavi s telesno dejavnostjo in zelenimi površinami, o potrebah ljudi in vrstah telesne dejavnosti, ki so ključne za ohranjanje zdravja, o zelenih površinah mest in naselij, njihovi pojavnosti in funkcijah ter njihovem načrtovanju za doseganje ustrezne kakovosti. Poseben poudarek je na priporočilih za zagotavljanje kakovosti načrtovanja zelenih površin za strokovnjake na področju načrtovanja prostora in za občine.

Poglavja priročnika odgovarjajo na posamezna vsebinska vprašanja:
• ZAKAJ: zakaj sta zdravje in načrtovanje prostora povezani tematiki,
• ZA KOGA IN KAJ: kako razumemo uporabnike in njihove potrebe po gibanju v prostoru,
• KJE: na katerem prostoru se dejavnosti izvajajo in
• KAKO: kako pristopiti k načrtovanju zelenih površin za doseganje celovitosti, ustreznosti in kakovosti.
 

Priročnik je strokovno gradivo, namenjeno uporabi v širšem strokovnem krogu, saj obravnava pomemben vidik izboljšanja kakovosti bivanja v mestih in naseljih in možnosti vplivanja na zdrav življenjski slog prebivalcev, in to z ustreznim načrtovanjem zunanjega prostora.

Namenjen je predvsem načrtovalcem občinskih prostorskih načrtov ter načrtovalcem in oblikovalcem javnih zelenih površin in drugih javnih odprtih prostorov mest in naselij, ki lahko v njem najdejo utemeljitve za uveljavljanje različnih vidikov kakovostnega načrtovanja zelenih površin za zagotavljanje ustreznih razmer za aktiven življenjski slog prebivalcev. Priročnik vsebuje pregled pomembnih vidikov in splošne usmeritve za praktične načrtovalske odločitve in prilagoditve lokalnim značilnostim. Obravnavane vsebine izhajajo iz načel trajnostnega prostorskega načrtovanja.

Priročnik je namenjen tudi občinskim in drugim upravam lokalnih skupnosti, ki skrbijo za prostorski razvoj in se pri svojem delu srečujejo z zagotavljanjem kakovosti bivanja in prostorskih možnosti za telesno dejavnost prebivalcev. Vsebina je lahko uporabna za pripravo izhodišč, ciljev in vizije razvoja regije ali občine v vseh prostorskih aktih (RPP, OPP, OPN, odlok o urejanju podobe naselij in OPPN). Upamo, da bo gradivo tudi spodbuda za lokalne službe in odločevalce, da bodo aktivneje pristopili k zagotavljanju kakovostnega bivalnega okolja za vse uporabnike prostora.

Priročnik je podporno gradivo Ministrstva za zdravje in pooblaščenih izvajalcev nalog ministrstva v procesih izvajanja pooblastil po Zakonu o urejanju prostora, pri pripravi konkretnih smernic in presojanju prostorskih načrtov v postopkih prostorskega načrtovanja.

Vsebina priročnika je izhodišče za opredelitev in vključevanje novih kazalnikov za presojo javnega zdravja v slovenskih občinah, v tem smislu je zasnovan kot podpora Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je izvajalec spremljanja stanja na področju zdravja. Je tudi strokovna podlaga za usklajevanje z drugimi ministrstvi.

Priročnik je napisan tudi za prebivalce, društva in nevladne organizacije kot vir informacij in izhodišč za oblikovanje pobud za izboljšanje možnosti za telesno dejavnost v zunanjem okolju in stanja prostora v lokalnem okolju.

Ne nazadnje je priročnik namenjen strokovnjakom s področja javnega zdravja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da se seznanijo z možnostmi, priložnostmi in vsebinami, ki povezujejo široki področji prostorskega načrtovanja in javnega zdravja. Uporaben je tudi za strokovnjake s področja promocije zdravja in promocije telesne dejavnosti za krepitev zdravja, ki prav tako delujejo na vseh treh omenjenih ravneh in v različnih okoljih, kot so zdravstvene, športne in izobraževalne institucije, delovne in nevladne organizacije ter lokalna skupnost na sploh.
 

• Načrtovanje zelenih površin na občinskem nivoju naj bo celovito, vključujoče, sistemsko in medsektorsko ter naj v proces vključuje lokalno skupnost. Posebno manjše občine v tem pogledu potrebujejo podporo in strokovno pomoč, ki jo je smiselno zagotoviti sistemsko in organizirano na državnem ali regionalnem nivoju.
   
• Pomembno je upoštevati, da so za aktivni življenjski slog prebivalcev še posebno pomembni spodbudni prostorski pogoji za vsakodnevne, čisto običajne aktivnosti, ki niso šport in športna vadba, ampak predvsem telesne dejavnosti kot so hoja in kolesarjenje po opravkih, različne oblike igre, plesa, druženje, vrtnarjenje ipd. Za njihovo zagotavljanje niso potrebni posebni objekti in drago opremljene ureditve, temveč predvsem splošna kakovost, dobra dostopnost in raznolikost odprtega prostora. To se še posebej nanaša na zelene površine, ki omogočajo tudi za zdravje in dobro počutje zelo pomemben stik z naravo ter zagotavljanje kakovostnih pogojev za aktivno mobilnost v občini.
   
• Načrtovanje in zagotavljanje kakovostnih, javnih zelenih površin se zato ne sme gledati kot nadgradnjo in strošek, ampak kot dobro dolgoročno naložbo v razvoj družbe in gospodarstva. To ne velja zgolj za mestna okolja, ampak tudi za podeželje, kjer so prostorski pogoji za to (z izjemo za vrtnarjenje) pogosto zelo skromni ali celo neobstoječi.
   
• Kakovostno načrtovane zelene površine bodo tudi dolgoročno izboljšale odpornost in prilagodljivost mest in naselij ter občin na izredne zdravstvene situacije kot je pandemija COVID-19, pa tudi na naravne nesreče in podnebne spremembe.
   
• Od prostorskih načrtovalcev je potrebno pričakovati in zahtevati ustrezno strokovno usposobljenost (vključitev krajinskega arhitekta) za načrtovanje javnega odprtega prostora, zelenih površin in krajine ter dobro poznavanje tako njihove koristi kot tudi nevarnosti za zdravje različnih skupin prebivalstva.
   
• Za ustrezno in učinkovito načrtovanje je potrebno dobro poznavanje in upoštevanje lokalnega okolja, potreb prebivalstva (raznolikih skupin) in drugih za lokalno skupnost in prostor značilnih razmer. Za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti naselij  z zelenimi površinami je potrebno izdelati strokovne analize prostora, ki za obravnavani namen obsegajo stanje odprtega prostora ter oceno preskrbljenosti z zelenimi površinami na ravni naselja.
   
• Da so razvojne odločitve učinkovite in skladne s potrebami, je poseben poudarek potrebno dati tudi ugotavljanju še neizkoriščenih potencialov in analizam problemov ter v to vključiti vse relevantne resorje in akterje na nivoju občine in lokalnih skupnosti. Ukrepe je potrebno ustrezno vključiti v prostorske akte na različnih ravneh (RPP, OPP, OPN).
   
• Potrebna je priprava ustrezne projektne dokumentacije za zelene površine in druge javne odprte prostore ter skrb nad kakovostno izvedbo gradnje, vključno z navodili za vzdrževanje in vzpostavitvijo ustreznega dolgoročnega upravljanja.