Povezava med zdravjem in prostorskim načrtovanjem je večplastna. Namen izdelave strokovnih podlag prostorskega načrtovanja zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti prebivalstva je raziskati in predstaviti dejavnike kakovosti zelenih površin, ki so ključnega pomena za vzpodbujanje telesne dejavnosti prebivalcev in pripraviti celovit pregled različnih vidikov pomembnih za ustrezno prostorsko načrtovanje, prenovo in upravljanje zelenih površin za doseganje zdravega, kakovostnega bivalnega okolja, ki bo spodbujalo in omogočalo aktiven, zdrav življenjski slog prebivalcev vseh starosti in družbenih skupin.

Številne študije dokazujejo (npr. Urban Green Spaces and Health. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2016), kako sta fizično in duševno zdravje prebivalcev odvisna (tudi) od ustreznega načrtovanja zelenih površin in kako načrtovanje zelenih površin neposredno vpliva na stopnjo javnega zdravja prebivalcev. Pristopi kot so trajnostna mobilnost, zelena infrastruktura, ekosistemske storitve, participacija in soustvarjanje v načrtovanju, integralno/inkluzivno načrtovanje«, dostopnost za vse, urbano vrtičkarstvo/urbana pridelava hrane ipd. prinašajo vrsto pomembnih podpornih vidikov za učinkovitejši razvoj zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti prebivalstva in ustvarjanje zdravega bivalnega okolja.

zloženka Strokovne podlage za prostorsko načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesnih dejavnosti prebivalstva

leaflet Expert basis for spatial planning of green areas aimed at promoting physical activities for citizens

 

 

  

Izdaja priročnika

Ven za zdravje

 

  

 

Izšel je priročnik Ven za zdravje: Priročnik za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga. V njem zbrane vsebine so rezultat dela in spoznanj programa Strokovne podlage za prostorsko načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesnih dejavnosti prebivalstva (VEN ZA ZDRAVJE), ki ga je je izdelala strokovna skupina UIRS pod vodstvom krajinske arhitektke mag. Ine Šuklje Erjavec. Program je, z namenom pridobitve strokovne podpore za vključevanje v procese usmerjanja razvoja zdravega in kakovostnega bivalnega okolja in zagotavljanja prostorskih pogojev za aktivni življenjski slog prebivalcev, sofinanciralo Ministrstvo za zdravje, v okviru razpisa na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje za obdobje 2017—2019, »Dober tek Slovenija« za več gibanja in bolj zdravo prehrano.

Gre za prvi slovenski celostni pristop povezovanja področij prostorskega načrtovanja in javnega zdravja, ki posebno skrb namenja ustvarjanju okolja, ki spodbuja telesno dejavnost za vse skupine prebivalstva. Njegov namen je utemeljiti pomen in možnosti povezovanja vsebin prostorskega načrtovanja in javnega zdravja ter celovito predstaviti relevantne vidike načrtovanja ustreznih in privlačnih okolij za aktivno uporabo zunanjega prostora mest in naselij.

Priročnik obsega celovit pregled obravnavane tematike, od oblikovane vizije v dokumentih in resolucijah, do izsledkov raziskav o zdravju prebivalstva v povezavi s telesno dejavnostjo in zelenimi površinami, o potrebah ljudi in vrstah telesne dejavnosti, ki so ključne za ohranjanje zdravja, o zelenih površinah mest in naselij, njihovi pojavnosti in funkcijah ter njihovem načrtovanju za doseganje ustrezne kakovosti. Poseben poudarek je na priporočilih za zagotavljanje kakovosti načrtovanja zelenih površin za strokovnjake na področju načrtovanja prostora in za občine.

Priročnik je v celoti na voljo na naši spletni strani.

Vljudno vabljeni k branju!

 

Strokovne podlage za prostorsko načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesnih dejavnosti prebivalstva

Predstavitev tematskih sklopov

Program priprave strokovnih podlag bo izveden v več med seboj tesno povezanih tematskih sklopih, ki bodo obravnavali:

vlogo, pomen in potenciale zelenih površin s stališča za javno zdravje (kakovost okolja in telesno dejavnost),

tipologijo zelenih površin z vidika spodbujanja telesne dejavnosti,

potrebne značilnosti in vidiki kakovosti zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti,

dostopnost in varnost različnih tipov zelenih površin za vse prebivalce,

trajnostna mobilnost - načrtovanje za hojo in kolesarjenje, varne poti v šolo,

zeleni sistem - zelena infrastruktura razporejanje in povezovanje zelenih površin,

pogled v prihodnost- nove potrebe in novi načini motiviranja uporabe (cyberparks).

Osnovni tematski sklop:

ZELENE POVRŠINE

a. potenciali 
b. tipologija
c. kakovost
d. načrtovanje

Štirje podporni tematski sklopi:

1. Trajnostna mobilnost
2. Dostopnost in varnost
3. Participacija in soustvarjanje za urbano pravičnost
4. Motivacija in percepcija

Delovni načrt


1 Upravljanje in koordinacija

2 Informiranje in obveščanje

Ključne predvidene aktivnosti in rezultati:
spletna stran projekta, informativno gradivo, javne strokovne predstavitve in tematska predavanja ter publikacija.

3 Dejavnosti namenjene neposredno uporabnikom

Ključne predvidene aktivnosti in rezultati:
uvodna analiza in kritičen pogled strokovnih gradiv, zakonodaje in publikacij za analizo situacije in možnosti povezav med spodbujanjem telesne dejavnosti in načrtovanjem, uvodna in nadaljevalne delavnice, razvijanje osnovnih in tematskih podpornih sklopov, priprava osnutka strokovnega gradiva s smernicami, ter končno gradivo, ki sintezno povezuje vse vidike. 

4 Evalvacija

Ključne predvidene aktivnosti in rezultati:
sprotna evalvacija dela in prenosa znanja ter učinkovitosti informiranja in diseminacije. 

Okrogla miza Ven za zdravje

"Načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenskega sloga"

Okrogla miza Ven za zdravje, ki je potekala 17. oktobra 2019 na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije, je bila organizirana ob zaključku programa Strokovne podlage za prostorsko načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesnih dejavnosti prebivalstva. Projekt je Urbanistični inštitut izvajal med leti 2017 in 2019 v okviru programa Ministrstva za zdravje Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano. Projekt je vodila krajinska arhitektka mag. Ina Šuklje Erjavec.

Na dogodku sta krajinski arhitektki Jana Kozamernik in dr. Vita Žlender predstavili zaključno publikacijo Ven za zdravje: Priročnik za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga, ki povezuje področji javnega zdravja in načrtovanje zelenih površin kot ključnih odprtih prostorov za gibanje na prostem. Sledila je okrogla miza, na kateri so sodelovali dr. Peter Otorepec (Nacionalni inštitut za javno zdravje), viš. pred. Andrea Backović Juričan (Nacionalni inštitut za javno zdravje, recenzentka priročnika Ven za zdravje), dr. Matej Nikšič (Urbanistični inštitut Republike Slovenije), dr. Vlasta Vodeb (Urbanistični inštitut Republike Slovenije), Radovan Romih (RC Planiranje in predsednik matične sekcije krajinskih arhitektov, ZAPS), mag. Jelka Hudoklin (Acer Novo mesto), dr. Petra Vertelj Nared (LUZ)  in Maja Šinigoj (Locus). Okroglo mizo je moderirala Natalija Vrhunc. Dogodka se je udeležilo približno 30 udeležencev.

V okviru okrogle mize s širšo vključujočo razpravo so bila izpostavljena številna aktualna vprašanja, nekatere ugotovitve in pobude so strnjene v spodnjih alinejah:

  • Potrebno se je zavedati, da se obravnavani problematiki na področju prostorskega načrtovanja in javnih površin posveča premalo pozornosti ali da ta sploh ni predmet strokovnega dela. Javni prostor se obravnava kot samoumevna dobrina, povečuje se privatizacija zemljišč, kapital prerašča interes javnega dobra (kljub temu, da zakonodaja ohranja načela javnega dobra, se v realnosti tega ne izvaja), opazno je tudi prednostno načrtovanje za potrebe turizma namesto za prebivalce.
  • Očitne so razlike med urbanimi in podeželskimi naselji. Na podeželju je stanje glede prostorov, ki bi omogočali izvajanje telesne aktivnosti, slabše, vse pogosteje se omejuje dostopnost, predvsem pa ni urejenih večnamenskih javnih zelenih površin (prebivalci se velikokrat tega niti ne zavedajo in ne postavljajo zahtev). Vzroki za to so verjetno povezani s predpostavko, da na podeželju zaradi kmetovanja ni potreb po načrtovani telesni dejavnosti; vendar pa je na podeželju vse več nekmečkega prebivalstva, poleg tega sodobno kmetovanje večinoma ni okvir za telesno dejavnost kot zdrav življenjski slog.   
  • Očitne so razlike tudi med posameznimi deli naselij – v zadnjem času se urejenost odprtega prostora izboljšuje v osrednjih območjih naselij (ki so turistično atraktivna), predmestja pa nazadujejo (motorizacija, nerešena lastniška vprašanja ipd.)  
  • Potrebno je zagotoviti predvsem ustrezno infrastrukturo (za udejstvovanje zunaj), z načrtovanjem se zagotovijo ustrezne ureditve, z vzpostavitvijo jasnega namena prostorov (njihove rabe) se zmanjša konfliktnost in zagotavljajo možnosti za ustrezno upravljanje (dogovori, vzdrževanje itd.), pri čemer je nujno treba določiti nosilce oz. upravljavce.
  • Potrebno je ustrezno načrtovanje zelenih površin in drugega odprtega prostora – nujna je zahteva po izdelovanju projektne dokumentacije za te ureditve, potrebno je uvesti obveznost izdelave načrta krajinske arhitekture oziroma druge vrste načrtov za vse površine, ki so v javni rabi, ter tako zagotoviti ustrezno kakovost ter varnost in evidence.   
  • Potrebno se je zavedati, da zdravje nastaja v skupnosti. Načrtovanje prostora je pomembno tudi zato, ker vpliva na vrednote ljudi in zavedanje o kakovostnem okolju, h kateremu prispevamo vsi, ki v njem živimo in delujemo.
  • Potrebno je prepoznati potrebe v posameznih občinah, saj so te odvisne od družbenih, gospodarskih, prostorskih in okoljskih razmer. Treba je razviti kazalce ali uporabiti njihovo kombinacijo (gibalne navade, dvojni kazalci kot povezava med stanji v zdravju prebivalcev in prostorom) za namen identificiranja problemov in argumentacijo glede potrebnih izboljšav na tem področju.  Na podlagi dolgoročnega spremljanja takih kazalcev bi se v prihodnosti lahko izoblikovale dodatne usmeritve.
  • Potrebno je načrtno spremljanje stanja v prostoru in povezati ugotovitve analiz glede stanja zdravja v občinah ter določiti, kaj se želi doseči; tem ciljem pa prilagoditi (ter medsebojno uskladiti) vse aktivnosti.   
  • Potrebna je aktivna in ciljno usmerjena komunikacija med resorji zaradi kompleksnosti in povezanosti področij (zdravje, prostor, šport, infrastruktura, izobraževanje, kmetijstvo, gozdarstvo, itd.) ter participativen pristop k izboljševanju prostorskih pogojev za aktiven življenjski slog (aktivna vloga končnih uporabnikov v različnih fazah procesa).
  • Potrebno je izpostaviti primere dobre prakse kot promocijo zdravega življenjskega sloga in odprtega prostora za gibanje, dvigniti ozaveščenost ljudi (npr. osnovanje platforme z dobrimi primeri pristopov in ureditev, izvesti konkretne izboljšave v občinah kot zgled).
  • Potrebno je uvesti strokovne presoje načrtovanih ureditev in njihovega izvajanja - tudi z vidika zagotavljanja ustreznih prostorov za izvajanje telesnih dejavnosti.

  

 

Ven za zdravje v Kočevju 

21. oktober 2018 ob 9.00 uri  

V sklopu evropskega tedna mobilnosti je bila z namenom anketiranja prebivalcev občine Kočevje o njihovih telesnih aktivnostih v odprtih zelenih prostorih postavljena stojnica na Trgu zbora odposlancev v Kočevju. Mimoidoče so za sodelovanje v anketi motivirale nagrade, v pogovorih pa smo izvedeli še mnogo zanimivega o njihovih željah in navadah, o tem, kje se v prostem času radi zadržujejo in katera območja v mestu so nepriljubljena. Prebivalci so izpostavili predvsem problematiko nepovezanih peš in kolesarskih poti in neurejenost določenih prostorov. Akcija je bila uspešna, saj smo pridobili koristne informacije za razvoj projekta, mesto pa je bogatejše za nekaj novih žog, nahrbtnikov in drugih potrebščin za udejstvovanje na svežem zraku.

  

DELAVNICE

Delavnica 4: Posvetovalna medresorska delavnica na temo priprave splošnih smernic s področja javnega zdravja z vidikov načrtovanja zelenih površin za spodbujanje telesne aktivnosti prebivalstva in omogočanje zdravega življenskega sloga

Ljubljana: 9. maj 2019 ob 10.00 uri
UIRS – Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana 

Delavnica je potekala v treh delih:

1. del je bil namenjen predstavitvi projekta in udeležencev delavnice,

V 2. delu je potekala vodena razprava z namenom izmenjave pogledov, iskanja skupnih točk in možnosti medsebojnega povezovanja za podporo temam krepitve zdravja in spodbujanja telesnih dejavnosti.

V 3. delu pa so se obravnavala vprašanja vključevanja nosilcev urejanja prostora v postopek priprave prostorskih aktov.

Delavnica 3: Testiranje smernic za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesnih dejavnosti prebivalstva na pilotnem primeru Občine Kočevje 

Ljubljana: 24. januar 2019 ob 9.00 uri
UIRS – Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana 

Osnovni namen delavnice je konkretna preveritev možnega procesa in vsebine opredelitve smernic za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne aktivnosti in aktivnega življenjskega sloga na primeru občine Kočevje.

Delavnica 2: Usklajevanje vsebine s predstavniki NIJZ

6. julij 2018 ob 9:00 uri
UIRS – Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana

Interna delavnica je namenjena predstavitvi predhodnega predloga splošnih smernic ter osnutkov dopolnitev z vidika spodbujanja telesne dejavnosti prebivalstva.

Delavnica 1: Vidiki načrtovanja in kakovosti zelenih površin

Ljubljana: 27. marec 2018 ob 9.00 uri  

1. del: terenski ogled (Severni mestni park – Navje, Ljubljana in drugi odprti prostori v mestu)
2. del: Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, Ljubljana

  

Uvodna delavnica

Ljubljana: 7. december 2017 ob 9.00 uri  
UIRS – Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana

KOLEDAR DOGODKOV

Raziskovalna skupina

  • Jana Kozamernik

GRADIVO

  • poročilo (ob koncu projekta)
  • publikacija (ob koncu projekta)

 

 

Osnovne informacije

  • Naslov projekta: Strokovne podlage za prostorsko načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesnih dejavnosti prebivalstva
  • Obdobje trajanje projekta: 08/2017 – 11/2018
  • Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje RS. Projekt / program je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano